Slovar tehničnih izrazov

Klasifikacija gradbenih proizvodov glede odziva na požar po smernicah
SPZV 103 ( Evropska klasifikacija )

Klasifikacija gradbenih proizvodov glede odziva na požar
lastnost	razred		opis
Negorljivi materiali	A	A1 (Tervol)	Materiali ne prispevajo k razvoju požara, testiranje ni potrebno
		A2	Materiali ne prispevajo k razvoju požara, potrebno testiranje
Težko gorljivi materiali		B	Material zelo malo prispeva k razvoju požara, potrebno testiranje, (omejen čas plamtenja, ni plamtečih kapelj/delcev
Težko gorljivi materiali		C	Materiali malo prispevajo k razvoju požara, potrebno testiranje (omejeno širjenje plamena, dima, plamtečih kapelj/delcev in omejena vžigljivost
Težko gorljivi materiali		D	Materiali imajo še sprejemljiv prispevek k požaru, potrebno testiranje (precejšnje omejitve glede uporabe kot gradbeni proizvod)
Normalno gorljivi materiali		E	Materiali imajo še sprejemljiv odziv na ogenj, potrebno testiranje (precejšnje omejitve glede uporabe kot gradbeni proizvod)
Ni zahtev		F	Se ne sme uporabljati kot izpostavljeni gradbeni proizvod

Požarno odpornost se ugotavlja za sestavljene konstrukcije. Možni sta klasifikaciji po nemških (SIST EN CE 1182) ali evropskih predpisih (smernica SZPV 103).

Razredi materialov glede na gorljivost
SMERNICA SZPV 103 (Evropska klasifikacija)		Klasifikacija požarne odpornosti - časovna odpornost v min
Vsi gradbeni elementi		>=30	>=60	>=90	>=120	>=180
Izpolnjen kriterij nosilnosti		R 30	R 60	R 90	R 120	R 180
Izpolnjena kriterija nosilnosti in celovitosti		RE 30	RE 60	RE 90	RE 120	RE 180
Izpolnjeni kriteriji nosilnosti, celovitosti in toplotne izolativnosti		REI 30	REI 60	REI 90	REI 120	REI 180
Izpolnjen kriterij celovitosti		E 30	E 60	E 90	E 120	E 180
Izpolnjen kriterij celovitosti in toplotne izolativnosti		EI 30	EI 60	EI 90	EI 120	EI 180

Lastnost materiala, ki pove, kakšen toplotni prevodnik je material, je toplotna prevodnost (λ). To je energija (W), ki prehaja na enoto dolžine (m) pri temperaturni razliki 1 K (W/mK). Manjša ko je toplotna prevodnost, boljši toplotni izolator je material. Z višanjem delovne temperature toplotna prevodnost materialom raste. Običajne toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov se gibljejo od 0,030 do 0,050 W/mK.

Do sedaj so se vrednosti toplotne prevodnosti - gradbenih materialov (stari standard DIN 18165) uvrščale v razrede toplotne prevodnosti - 030, 035, 040...
Po novem standardu - SIST EN 13162 je toplotna prevodnost 90/90 definirana kot deklarirana toplotna prevodnost.
Npr. vrednost _90/90 = 0,035 W/mK za izdelek iz kamene volne TERVOL^® pomeni, da 90% vseh meritev, izvedenih na tem izdelku, odgovarja zapisani vrednosti oz. so te vrednosti še nižje. To proizvajalec zagotavlja za posamezen proizvedeni izdelek (konkretno TERVOL) z 90% verjetnostjo.

Lastnost konstrukcije, ki pove, koliko energije prehaja skozi konstrukcijo, je toplotna prehodnost (U). To je energija (W), ki prehaja skozi enoto površine konstrukcije (m²) pri temperaturni razliki 1 K (W/m²K). Računsko je to vsota toplotnih upornosti vseh materialov, ki sestavljajo konstrukcijo ter prestopnih toplotnih upornosti zunanjega in notranjega zraka. Čim manjša je toplotna prehodnost konstrukcije, tem manjše bodo energijske izgube skozi tak element ovoja stavbe.

Zvočno izolativnost elementa pred zvokom v zraku označimo s črko R. Kadar pri elementu upoštevamo še bočni prenos zvoka, označimo zvočno izolativnost z oznako R'. Oznaki R_w in R'_w predstavljata ovrednoteni zvočni izolativnosti pred zvokom v zraku pri laboratorijski meritvi s pomočjo terčne analize. Enota za zvočno izolativnost je decibel (dB). Zahtevane vrednosti za posamezne ločilne elemente so podane v pravilniku o zvočni zaščiti stavb (Ur.list RS št.1306; 12.3.1999).

Razmerje med neodbito in vpadlo zvočno energijo na površino predstavlja koeficient absorpcije zvoka (_s). Koeficient absorpcije zvoka se za isti material spreminja s frekvenco vpadlega zvoka. Pri popolni absorpciji zvoka je vrednost _s enaka 1, pri popolnem odboju pa je _s enak 0.

Je lastnost plavajočega poda pri medetažnih konstrukcijah, ki pove, za koliko se je zmanjšal udarni zvok. Enota za ovrednoteno izboljšanje pred udarnim zvokom je decibel (dB).

Je lastnost medetažne konstrukcije, ki pove, kako konstrukcija duši udarni zvok. Enota za ovrednoteno raven udarnega zvoka je decibel (dB).

Upor elementa na delovanje dinamične obtežbe se imenuje dinamična togost (s'). Sposobnost plavajočega poda za dušenje udarnega zvoka narašča s padanjem dinamične togosti. Zelo dinamično togi plavajoči podi slabo dušijo udarni zvok! Enota za dinamično togost je MN/m³.

Linearna upornost zračnemu toku označuje upornost vlaknastega zvočno absorpcijskega materiala na pretok zraka skozi material. Enota za linearno upornost zračnemu toku je kPa s/m².

Difuzijska upornost prehodu vodne pare je brezdimenzijska vrednost, ki pove, kako paroprepusten je material. Zrak ima vrednost = 1,0. Bližje, ko je difuzijska upornost prehodu vodne pare tej vrednosti, bolj paroprepusten je material.

Zaporna vrednost materiala za vodno paro je enaka zmnožku difuzijske upornosti prehodu vodne pare in debeline materiala ( S_d = * d ) in predstavlja ekvivalentno debelino zračnega sloja (m). Paroprepustni sloji imajo S_d manjši od 0,05 m, parne ovire imajo S_d od 0,05 do 10 m, parne zapore pa imajo zaporno vrednost večjo od 10. Sloji, ki imajo zaporno vrednost večjo od 1500 m, praktično ne prepuščajo vodne pare.