oe.finance.si, 07.05.2020
Najbolj zelen izhod iz krize: win-win energetske prenove
Avtor Anonymous dne Maj 11, 2020

Pospešena aktivacija preverjenih dobrih praks energetskih prenov stavb nam lahko prinese hitre, merljive in večplastne učinke.

V času prihajajoče gospodarske krize obstaja realna nevarnost, da se bodo investitorji zaradi gospodarskega položaja in negotovosti vsaj začasno umaknili iz investicij v gradbeništvu. Da bi se izognili katastrofalnim posledicam v nacionalnem gospodarstvu, kot so dvig brezposelnosti, propad gradbenih podjetij in izvajalcev ter upad poslovanja tudi v vseh z gradbeništvom povezanih panogah, je na tem mestu odgovornost države, da odigra svojo vlogo v smeri priprave in izvedbe vzporednih ukrepov in prilagoditev.

Pri tem se lahko naslonimo na preverjene, pogosto precej preproste, realno izvedljive in dosegljive ukrepe, ki lahko, če so časovno in vsebinsko usklajeni, prinesejo hitre rezultate. Poglejmo nekaj primerov zelenih ukrepov za izhod iz krize.

Kot rečeno, je pomembno, da država pospeši svojo investicijsko vlogo v gradbeništvu. S tem bo zagotovila vsaj določen obrat poslovanja v gradbeništvu in sprožila pozitivne multiplikacijske učinke. Investicija v gradbeništvo, zlasti v aktivnosti, ki so povezane z večjim številom deležnikov, ima namreč pomembno vlogo pospeševalca gospodarstva na splošno. Tak segment gradbeništva so zagotovo energetske prenove stavbnega fonda države, ki poleg blagodejnih gospodarskih učinkov hkrati pripomorejo k manjši porabi energije in pozitivno vplivajo na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Tipična zelena win-win investicija.

Seveda sledi vprašanje izvora in mehanizma sredstev za te ukrepe. Odgovor najdemo v razpoložljivih kohezijskih sredstvih. Mehanizma dodeljevanja evropskih subvencij nam ni treba razvijati na novo. Njihovo uspešno in učinkovito dodeljevanje v obdobju 2007–2014 nas lahko opogumi, da model stoodstotnega financiranja investicije enostavno ponovimo. S tem bomo zagotovili hitre in velike učinke s hitrimi donosi, tako gospodarskimi kot okoljskimi.

Na drugi strani pa je treba poskrbeti, da zasebni investitorji ne bodo izgubili zanimanja za porabo in investicije, zato lahko država prek svojih institutov (davčna politika, subvencije) uvede začasne ukrepe (povišane subvencije, nižji davki, davčne olajšave) za gradbene dejavnosti, ki zagotavljajo hitre in velike donose. To so zagotovo energetske prenove, ki lahko v nestabilnih gospodarskih razmerah znova postanejo najvarnejše naložbe.

Vzporedno z vsemi ukrepi pa bi bilo treba, zaradi potrebe po hitrih in učinkovitih procesih, vse postopke pridobivanja dovoljenj in odobravanja subvencij digitalizirati in s tem pospešiti.

Ukrepi izvajanja energetskih sanacij – izvedba toplotnega ovoja stavb vseh tipov, od javnih stavb do eno- in večstanovanjskih pa tudi industrijskih stavb – so tudi del evropskega zelenega dogovora in strateška usmeritev ter zaveza naše države. Usmeritev dodatnih sredstev na to področje je zato upravičena, saj poleg zagona gospodarstva prinaša tudi energetsko razbremenitev in zmanjšuje obremenitev okolja z izpusti zaradi ogrevanja ali hlajenja objektov.

Krizo torej lahko izkoristimo tudi kot učinkovito sito za zelene naložbe, zato je pomembno, da gredo vsi predvideni ukrepi v smeri zagotavljanja načela okoljskih koristi in krožnega gospodarstva. S tem si lahko zagotovimo, da bomo namesto enega koraka v smeri vračanja na staro stanje naredili hkrati dva koraka, ki nas bosta že dvignila na želeno zeleno raven.

Darko Bevk je komercialni direktor Regije Severni Balkan v podjetju Knauf Insulation iz Škofje Loke.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.