Novice

Praktične izkušnje z načrtovanjem in gradnjo prve trajnostno ovrednotene stavbe v sloveniji s platinastim dgnb certifikatom
Avtor Anonymous dne April 16, 2019

Na gradbenem trgu je veliko trajnostnih zgradb, materialov in rešitev. Nekateri so resnično trajnostni, nekateri pa so se opredelili sami. Kako lahko razločimo ali primerjamo takšne rešitve in zgradbe ter ugotovimo, kako so vidiki trajnosti resnično izpolnjeni? V slovenski gradbeni industriji je pomanjkanje takšnih meril, dobrih praks in praktičnega znanja.

KNAUF INSULATION EXPERIENCE CENTER – O STAVBI

Knauf Insulation Experience Center je regionalni  demonstracijsko-izobraževalni center, namenjen izobraževalnim in poslovnim dejavnostim podjetja Knauf Insulation d.o.o. Tu se izvajajo izobraževanja in praktične delavnice s področij toplotne izolacije, zvočne izolacije, požarne varnosti, bivalnega ugodja, trajnostne gradnje in gradbenih materialov ter projektiranja za vse tipe naših strank in partnerjev, tako slovenskih kot mednarodnih. Center stoji med sedežem podjetja Knauf Insulation d.o.o. v Škofji Loki in stanovanjskim naseljem.

Knauf8jpg.jpg

Slika: Knauf Insulation Experience Center - zunanjost

 

Arhitekturna zasnova

Stavba že s samo arhitekturno zasnovo načrtno demonstrira zelo široke in raznolike možnosti oblikovanja in kakovostne trajnostne gradnje s sistemi in gradbenimi materiali koncernov Knauf, Knauf Insulation, Knauf AMF ter pridruženih partnerjev. Ovoj stavbe tvori kar 6 različnih sestavov fasad ter 3 različne sestave ravne strehe.  Frontalna valovita prezračevana fasada je izdelana iz cementno vlaknenih Aquapanel plošč, sledita še dve ravni prezračevani fasadi z drugačnima oblogama in zeleno vegetacijsko steno Urbanscape. Dve fasadi sta kontaktni (ETICS), izvedeni s Knauf fasadnim sistemom v belem in skoraj črnem zaključnem barvnem odtenku. Na delu stavbe pa je tudi obešeni fasadni sistem iz Trimo fasadnih izolacijskih panelov. Večji del ravne strehe je deloma prekrit s sistemom ekstenzivne zelene strehe Urbanscape, deloma pa pohoden. Debelina izolacije iz kamene ali steklene volne na fasadah je od 20 do 25 cm, na strehi 28 cm, na tleh proti terenu pa 18 cm ekstrudiranega polistirena. Fasadne zasteklitve so troslojne nizkoemisivne. Nosilna konstrukcija frontalnega dela objekta s stopniščem in dvigalnim jaškom je izdelana iz litega armiranega betona, drugi – večji del stavbe pa iz predizdelanih armiranobetonskih elementov. V tem delu so zunanje stene zapolnjene z opečnatimi zidovi s protipotresnimi vezmi. Etažnost objekta ortogonalne oblike je P + 1 + 2 (del), bruto tlorisna površina pa znaša 832 m2. Stavba se ogreva z odpadno toploto iz bližnjega proizvodnega kompleksa, prezračevanje je mehansko z rekuperacijo odpadne tople. Stavba spada v energijski razred A2 in je skoraj ničenergijska (nZEB). Notranje stene so večinoma suhomontažne, za dobro akustiko prostorov pa so nameščene različne izvedbe akustičnih Knauf in Knauf AMF spuščenih in rastrskih stropov. Za odlično zaščito proti udarnemu zvoku je poskrbljeno z zadostno debelino kamene volne pod estrihi.

Knauf3.jpg

Slika: Knauf Insulation Experience Center - notranjost

 

Knauf4.jpg

Slika: Knauf Insulation Experience Center – zelena streha

 

BIM projektiranje

Arhitektura stavbe je bila projektirana s pomočjo BIM metodologije v modelirniku Revit. To nam je omogočalo enostavno uporabo naših že pripravljenih BIM knjižnic produktov Knauf Insulation in Knauf, s čimer imamo v enem modelu na voljo vse glavne tehnične karakteristike in druge informacije. Kot investitorji smo se lahko po izdelanem BIM modelu stavbe virtualno sprehajali že v zgodnjih fazah pred pričetkom gradnje in s tem bistveno bolj učinkovito načrtovali interierne rešitve in pozicije delovnih mest. BIM pristop po drugi strani tudi sili tako projektanta kot investitorja da se večji del projektantskega dela interdisciplinarno izvede že v začetnih fazah projekta.

Knauf5.jpg

Slika: Knauf Insulation Experience Center – pregledovanje BIM modela

 

TRAJNOSTNA GRADNJA IN OCENJEVALNE SHEME

Že pred leti smo v podjetju Knauf Insulation presegli osredotočenost zgolj na energetsko učinkovitost zato imamo v mislih stavbe kot celoto, z vsemi trajnostnimi vidiki. Težko pa je oceniti koliko je neka stavba zares trajnostna. Zato smo želeli kvantitativno in kvalitativno dokazati najprej sebi in nato tudi drugim, da lahko naši materiali, rešitve in znanje zagotovijo sodobne, resnično trajnostne zgradbe. Ker v času odločanja o ocenjevanju ni bilo uveljavljene nacionalne ali druge, npr. evropske ocenjevalne metode ali sheme trajnostnih stavb, smo se odločali med štirimi svetovno najbolj razširjenimi in uveljavljenimi nevladnimi trajnostnimi certifikacijskimi shemami za stavbe: ameriški LEED, britanski BREEAM, nemški DGNB in francoski HQE. Odločili smo se za nemško certifikacijsko shemo DGNB, saj je od naštetih najbolj podrobna in detajlna, poleg tega pa smo na slovenskem gradbenem trgu zgodovinsko bolj vezani na DIN kot na druge standarde. Po splošni definiciji morajo biti za trajnostno gradnjo v čim večji meri izpolnjeni vsi trije glavni stebri: okoljski, ekonomski in družbeni vpliv. Trajnostna stavba dramatično zmanjšuje svoj škodljiv vpliv na okolje skozi celotno življenjsko dobo, hkrati pa zagotavlja zelo zdravo in udobno bivalno ali delovno okolje po ekonomsko dostopnih dolgoročnih stroških.

 

DGNB

DGNB - Nemško združenje za trajnostno gradnjo - je v svoji vlogi neprofitna, nevladna organizacija, ki je l. 2009 razvila DGNB sistem – trajnostno certifikacijsko shemo, ki temelji na konceptu celostne trajnostnosti, pri čemer je enak poudarek na okoljski, komercialni ter družbenokulturni in funkcionalni kakovosti, vse to pa povezuje še tehnična in procesna kakovost ob upoštevanju lastnosti lokacije. Uporablja se po vsem svetu in velja za najnaprednejšo trajnostno shemo in orodje zagotavljanja trajnostnih kakovosti stavb.

Knauf6.jpg

Slika: Diagram rezultata DGNB ocenjevanja Knauf Insulation Experience Centra

 

Načrtovanje in gradnja stavbe po taki trajnostni certifikacijski shemi je v več pogledih za stopnjo ali dve zahtevnejša od podobne gradnje po nacionalnih predpisih.

Pri okoljski kakovosti je potrebno voditi zelo podroben popis gradbenih materialov in njihovih količin, saj se pri gradnji sme uporabljati le čim bolj neoporečne gradbene materiale.

Pri ekonomski kakovosti je nujna izvedba LCC analize, ki poleg začetne finančne investicije obsega tudi stroške obratovanja, vzdrževanja, čiščenja, energentov in pitne vode  v celotni življenjski dobi. Dodatno se ocenjuje tudi fleksibilnost zasnove stavbe in instalacij z možnostmi kasnejše spremembe namembnosti in komercialno zanimivost.

Pri družbeno-kulturni in funkcionalni kakovosti se ocenjuje doseženo toplotno, akustično in vizualno ugodje, kjer so potrebne dodatne analize, simulacije in izračuni dnevne in umetne svetlobe ter akustike. Izredno pomembna je tudi varnost, enostavnost uporabe in dostopnost za invalidne osebe.

V okviru tehnične kakovosti se ocenjuje kakovost zunanjega ovoja, zvočna izolirnost, trajnostna mobilnost, enostavnost vzdrževanja in čiščenja ter možnosti demontaže in razgradnje objekta.

Pri procesni kakovosti se spodbuja integralno načrtovanje, izdelava primerjalnih analiz in simulacij, vključevanje trajnostnih vidikov v razpisno dokumentacijo, poostren nadzor gradnje, sprotne teste kvalitete izvedbe, nadzor nad odpadki in izdelavo popolne uporabniške dokumentacije.

Kakovost lokacije pa se ocenjuje na podlagi predhodne rabe zemljišča, nevarnosti naravnih ujm in bližine transportnih in parkirnih možnosti ter storitvenih in drugih komoditet.

Osnovno ocenjevanje izvaja neodvisni DGNB Auditor (najvišja – tretja stopnja ocenjevalca), ki je v Sloveniji trenutno samo g. Robert Smodiš. Odgovorna projektantka je imela opravljeno 2. stopnjo ocenjevalca – DGNB konzultat, sam pa sem imel pred pričetkom projekta opravljeno 1. stopnjo ocenjevalca, DGNB Registered Professional. Končna projektna in ocenjevalna dokumentacija z vsemi avditorjevimi ocenami in opombami se nato pošlje na sedež centralne organizacije DGNB na končno revizijo in ocenjevanje. Na podlagi vseh izvedenih ukrepov in uporabljenih materialov smo dosegli visok končni rezultat, s čimer je bil centru KIEXC podeljen najvišji možen – platinasti DGNB certifikat. S tem smo postali sploh prva novogradnja v Sloveniji, ki je prejemnica DGNB Certifikata. Trenutno je na svetu DGNB certificiranih 1114 stavb, od tega 18% s platinastim certifikatom.

Knauf7.jpg

Slika: Platinasti DGNB certifikat za stavbo Knauf Insulation Experience Center

 

Active House

Certifikacijska shema za ocenjevanje trajnostnih lastnosti stavb Active House se opira na tri glavne stebre: ugodje (dnevna svetloba, zdrav in svež zrak, toplotno udobje), okolje (LCA analiza, raba vode) in energija, skupno obravnava 9 ocenjevalnih podkriterijev. Namen sheme je pomoč projektantom in investitorjem k lažjemu upoštevanju in doseganju trajnostnih vidikov stavb, predvsem v fazi projektiranja. KIEXC je prva stavba v Sloveniji s pridobljenim Active House certifikatom.

Level(s)

Po pričetku DGNB vrednotenja in gradnje smo izvedeli tudi za novi okvir trajnostnih kazalnikov stavb Level(s), ki ga je razvila Evropska komisija. Cilj te iniciative je, da trajnostno vrednotenje oz. gradnja postane enostavnejši ali celo integralni del masovnega trga z uporabo enotnih metod in standardov na ravni evropske unije, saj je trenutno na svetu trajnostno certificiranih le približno 1% stavb. Do leta 2021 je iniciativa v fazi prostovoljnega vrednotenja (namenjeno predvsem pisarniškim in stanovanjskim stavbam, tako za novogradnje kot renovacije) po enemu od treh nivojev, ki se razlikujejo po poglobljenosti: Level 1, 2 ali 3. Ker smo želeli prispevati k raziskavam in razvoju te iniciative smo KIEXC prijavili kot enega prvih pilotnih projektov v Evropi. Trenutno izvajamo vrednotenje po Level 1. Gre za orodje vrednotenja in ni certifikacijska shema, pri kateri bi stavbam podeljevali certifikate različnih nivojev.

 

PRAKTIČNE IZKUŠNJE IN GLAVNE UGOTOVITVE

  • Načrtovanje in gradnja po eni od trajnostnih shem je v nekaterih pogledih na višjem zahtevnostnem nivoju od primerljive gradnje po standardnih predpisih.
  • Najpomembnejša je kvalitetna interdisciplinarna faza projektiranja, kjer se že v začetku vključi trajnostne dejavnike iz izbrane certifikacijske sheme. Trajnostna certifikacijska shema je lahko zelo obsežna. Ne gre zgolj za nabiranje točk – gre predvsem za orodje za sledenje seznamu koristnih ali nujnih ukrepov in napotkov pri načrtovanju in gradnji za doseganje kvalitetnega produkta.
  • Vključevanje meril v razpisno dokumentacijo mora biti jasno, prijaviteljem na razpis (npr. za izvedbo del) pa je potrebno posebnosti in višje zahteve jasno razložiti še pred zaključkom razpisa. Z vsemi udeleženci je priporočeno imeti stalen izobraževalni pristop, sploh na področjih izbire in okoljskih izkazov gradbenih materialov. Tu je namreč potrebno pridobiti kar nekaj težje dostopne dodatne dokumentacije, ki vsebuje mnogo manj poznanih strokovnih izrazov. Ravno pravočasno pridobivanje vse te dokumentacije vnaprej, pred dobavo na gradbišče vendar brez zamud zaradi tega postopka, je bil eden največjih izzivov projekta.
  • Zelo pomemben je tudi poostren nadzor na gradbišču – predvsem v smislu preverjanja ustreznosti dobavljenih in vgrajenih gradbenih materialov. Trajnostne sheme pri lesenih gradbenih izdelkih običajno predpisujejo les iz trajnostno gospodarjenih gozdov (produkti s certifikatom PEFC/FSC) s sledljivostjo (CoC). Nekateri taki produkti so v gradbenih trgovinah normalno dostopni (npr. OSB plošče). Še posebej pri stavbnem pohištvu pa se izpolnjevanje teh zahtev lahko izkaže za težavno, saj razni mizarji les kupujejo v večjih količinah in ga vgradijo v produkte za več različnih strank, za te produkte pa težko pridobijo ustrezne papirje. Ob tem upoštevajmo še dejstvo, da večina trajnostno certificiranega lesa k nam pride z uvozom, medtem ko imamo v Sloveniji več kot dovolj lastnega kakovostnega lesa, le da ta nima navedenega certifikata. Podobna ugotovitev velja tudi za gradbene produkte kjer so zahtevani drugi okoljski znaki.
  • Ugotavljamo da z vsemi uporabljenimi produkti in rešitvami koncerna Knauf, Knauf Insulation in Knauf AMF izpolnjujemo najvišje okoljske zahteve in nudimo tudi vso zahtevano dokumentacijo o materialih in analizah. Sprotne in končne kontrolne meritve in preizkusi, ki jih predpisuje ali spodbuja trajnostna shema, so zelo dobrodošlo orodje, ki pripomore k doseganju kakovostne stavbe.
  • Zanimiva ugotovitev LCC analize je podatek, da bo neto strošek čiščenja stavbe v življenjski dobi (50 let) znašal 8% vseh stroškov, neto strošek energentov pa le 5%, čeprav so bile potrebe po čiščenju močno optimizirane.

 

Izzivi:

Vsekakor je potrebno za tak način načrtovanja in gradnje predvideti nekoliko več časa – predvsem pri načrtovanju, dodatno tudi pri gradnji. Razpoložljivost določenih nišnih okolju prijaznih gradbenih produktov na slovenskem trgu je lahko vprašljiva, kar je priložnost za razvoj novih produktov slovenskih proizvajalcev. Znanje večine udeleženih v gradbeništvu o  trajnostni gradnji in z njo povezanih strokovnih pojmih se mora precej izboljšati, kar poudarja pomen izobraževanj na tem področju. In to je tudi eno od poslanstev Knauf Insulation Experience Centra.

 

Domen Ivanšek, univ.dipl.inž.grad.
domen.ivansek@knaufinsulation.com
Knauf Insulation d.o.o., Trata 32, 4220 Škofja Loka