Zelene strehe spodbujajo biotsko raznovrstnost, ker pomagajo čebelam in opraševalcem, s tem pa tudi ljudem

Tako kot drugi opraševalci, tudi čebele potrebujejo več urbanih zelenih površin.

Od junija do septembra 2019 so strokovnjaki Inštituta za biologijo na dveh zelenih strehah Urbanscape  izvajali dnevne  meritve, v kolikšni meri zelene površine privabljajo opraševalce.¹ Dr. Danilo Bevk, ki je vodil raziskavo, je povedal: V času izvajanja študije smo našteli več kot 1.270 opraševalcev, v poletnem času pa je bila njihova gostota do 11 živalic na kvadratni meter. “V nasprotju s pričakovanji so se kot posebej učinkovite pokazale divje čebele samotarke, ki so se pojavljale v večjem številu kot medonosne čebele. Na obeh strehah smo zasledili 10 različnih vrst divjih čebel, ki imajo pri opraševanju pridelkov ključno vlogo, podobno kot medonosne čebele."

Število čebel v upadu

S prenašanjem cvetnega prahu med rastlinami so opraševalci ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranitev ekosistemov. Prav tako igrajo ključno vlogo v kmetijstvu. Opraševalci so  pomembni za kar 35 % svetovne kmetijske proizvodnje. Na žalost opraševalce ogrožajo vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki, spremembe rabe zemljišč, pesticidi in bolezni. Prav nič spodbudni niso rezultati študij, ki kažejo, da so se možnosti pojavitve čebel v Evropi ali ZDA  od 70ih let  do danes zmanjšale za tretjino.

Kaj lahko torej storimo, da bi se trend obrnil?

Jure Šumi, direktor razvojnega področja zelenih rešitev v podjetju Knauf Insulation je povedal:

“Začnemo lahko s spodbujanjem mestnih oblasti, da ambiciozno pristopijo k vključevanju bolj zelenih infrastrukturnih rešitev v svoja urbana okolja. Jasno je, da je cvetoča zelena streha za opraševalce privlačnejša od  mrtve sive betonske različice.”

Vse večji razvoj mestnih okolij izriva  zelene površine, kar lahko negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, je povedal Danilo Bevk. Vse več je dokazov, da lahko zelene strehe prispevajo k zmanjšanju izgube mestnih zelenih površin z zagotavljanjem novih habitatov številnim vrstam členonožcev.2 Navsezadnje več zelenih streh pomeni več opraševalcev, to pa zagotavlja večjo biotsko raznovrstnost. V Veliki Britaniji so raziskave pokazale, da je raznolikost čebeljih vrst v urbanih območjih večja kot na kmetijskih zemljiščih. Urbana območja naraščajo, izboljšanje njihove privlačnosti za opraševalce pa bi moralo biti del vsake nacionalne strategije za ohranjanje in obnovo opraševalcev.³

Zelene strehe spodbujajo biotsko raznovrstnost

Slovenska raziskava se je osredotočila na dve zeleni strehi Urbanscape. Ena je bila zelena streha novega demonstracijsko izobraževalnega centra v Škofji Loki, druga pa streha objekta v Ljubljani. Med opraševalci so bile medonosne čebele, divje čebele, trepetavke in metulji. Zelene strehe so pomemben vir hrane za opraševalce, zlasti poleti, kadar cvetijo in v sušnih obdobjih. To je velikega pomena za gojenje čebel v urbanih okoljih in ključno za obstoj ogroženih vrst, zlasti divjih čebel.
Zelene strehe so tudi zatočišče za opraševalce, saj jim omogočajo gibanje v urbanih okoljih preko mreže parkov in vrtov na podeželje.
Polnaravna območja in zeleni infrastrukturni elementi so še pomembnejši v spreminjajočih temperaturnih razmerah, saj blažijo negativne vplive naraščajočih temperatur na številčnost in raznolikost divjih čebeljih vrst. Ta dejavnik ima pomembne posledice pri sprejemanju odločitev glede ohranjanja arave, kar kaže na to, da bi lahko vzdrževanje ali obnavljanje precejšnjega števila polnaravnih površin služilo kot protiukrep proti podnebnim spremembam v korist divjih čebel.⁴

Koristi biotske raznovrstnosti lahko merimo v milijardah

“Finančnih učinkov opraševalcev ne smemo podcenjevati, saj igrajo ključno vlogo pri proizvodnji velikih količin hrane,” je povedal Jure. “Neto vrednost, ustvarjena z opraševanjem žuželk, po ocenah znaša okrog 10 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje. Na letni svetovni ravni je to 153 milijard € in 22 milijard na letni evropski ravni.”
“Biotska raznovrstnost in vloga zelene infrastrukture je tudi v središču evropskega zelenega dogovora, ambicioznega projekta Evropske Komisije. Namen zelenega dogovora je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Zelene strehe so del večje slike. Načrtovalci morajo v njih videti priložnost za dobrobit vsakogar, tudi čebel.”